Ste se kdaj pogovarjali s svojim bolečim kolenom (ali drugo kronično bolečino)?

Ste se kdaj pogovarjali s svojim bolečim kolenom (ali drugo kronično bolečino)? Kaj sploh je bolečina? Je definicija potrebna? Saj vemo, kdaj nas boli, kako nas boli in koliko nas boli. Bolečina je torej subjektivna izkušnja. Ne da se je izmeriti, lahko pa opišemo njeno jakost, lastnosti in trajanje.

Glede na trajanje bolečine, lahko rečemo, ali je ta akutna ali kronična. Kadar bolečina nastane hitro in traja kratek čas, govorimo o akutni bolečini, ki ima svoj smisel. Opozori nas, da se v telesu dogaja nekaj škodljivega in ima varovalni učinek. Njen namen je, da se ustavimo in pozdravimo. Telo samo takoj po poškodbi prične s samozdravljenjem.  

Kronična bolečina pa ostaja tudi po tem, ko osnovni vzrok poškodbe izgine. Kronična bolečina izgubi svoj fiziološki smisel. Kaj pa, če ima kronična bolečina namesto fiziološkega, psihološki smisel. Kaj če nam nekaj sporoča? In kako to slišati?  

Pri iskanju tega sporočila nam je lahko v veliko pomoč tehnika tapkanja/EFT. Tapkanje nam pomaga, da se zavemo svojih telesnih občutkov, čustev in misli, ki so povezane s kronično bolečino.  

V kolikor tudi sami dlje časa trpite katerokoli kronično bolečino, dobro veste, da ta ne vpliva samo na vaše telo, ampak vsak dan znova okupira tudi vaše misli in seveda v zvezi z njo čutite paleto čustev. Mogoče ste zaradi nje tesnobni, ker ne veste, kaj je narobe, ste jezni, ker vam onemogoča, da počnete vam ljube stvari, ste žalostni, ker vam onemogoča normalno delovanje, vas je mogoče strah, da vam bo onemogočila normalno življenje.  

Na bolečino se bomo avtomatično odzvali tako, da se ji bomo izogibali. Kronični bolečini se navadno izogibamo tako, da prilagodimo svoje gibe do točke bolečine. V naši naravi je namreč, da se izogibamo tistemu, kar je za nas neprijetno. Vendar se navadno zgodi, da se tisto, čemur se izogibamo še bolj okrepi. To posledično kaže na to, da je zavedanje bolečine ključ do tega, da se ta zmanjša. Ko ozavestimo, kaj čutimo, in to sprejmemo, doživljanje naenkrat postane bolj znosno, saj izgubi svojo moč. Ko bolečino začutimo in sprejmemo, lahko tapkamo tudi občutke ob tej bolečini. Tapkanje je metoda, ki hitro in uspešno zniža čustven naboj naših občutkov. Ob tem spet pridobimo občutek kontrole nad svojim telesom in svojimi občutki. Posledično je telo manj zakrčeno in tudi doživljanje čustvenega trpljenja ob bolečini je manjše.  

Tapkamo tako, da pustimo bolečini, da se pojavi. Skozi tapkanje zaznamo bolečino, kje se nahaja, kako je intenzivna, lahko jo tudi opišemo. Poizkusimo jo začutiti, ne poskušamo je potlačiti, ali spremeniti v druge občutke, samo opazujemo jo in poskušamo sprejeti. Natančno določimo lokacijo bolečine. Vprašamo se, katera čustva ali občutki so ujeti v tej bolečini (jeza, bes, krivda, nemoč, žalost in ostala)? Če ne moremo določiti natančno, za začetek ugibajmo. Poskušamo biti čim bolj odprti in radovedni in opazujemo kako se spreminjajo, prihajajo in odhajajo. Z bolečino lahko navežemo tudi pogovor. Vprašamo jo, kaj nam želi povedati.

Tapkamo samo eno bolečino na enkrat. Če se med tapkanjem pojavi nova bolečina, najprej dokončamo tisto, s katero smo začeli, nato se lotimo nove. To, da se bolečina seli, je običajna reakcija.

Določimo jakost bolečine na lestvici od 0 do 10. Oblikujemo pripravljalni stavek za tapkanje bolečine, ki je sestavljen preprosto iz vaših odgovorov na zgornja vprašanja. »Čeprav imam ta glavobol, ki ga čutim na temenu glave, to topo bolečino, ki je povezana z jezo, ki je nisem mogla izraziti in je rdeče barve, sem čisto OK in se sprejemam taka, kakršna sem.« In nadaljujemo zaporedje z opomnikom »ta bolečina« ali »ta glavobol« in med tapkanjem dodajamo ostale »sestavine« vaše bolečine.  

Ključno je torej, da bolečino v ponavljanju najprej zaznamo in jo sprejmemo ter tapkamo toliko časa, da njena jakost pade čim bližje vrednosti 0, šele nato pa ji damo možnost, da odide.  

Tapkanje/EFT bo sprostilo vaše telo, posledica te sprostitve pa bo, da bo vašemu telesu ostalo več energije za procese samozdravljenja.  

By Katja Drobež