Utrujene, ker smo pozabile nase

Veliko žensk, ki pride do mene, reče, da so se nekje izgubile. Zaciklale. Da so utrujene, čeprav je načeloma v njihovem svetu vse v redu. Da sicer imajo izzive, kot jih imajo vsi, ampak, da ni nič kaj posebej narobe, kar bi morale rešiti. Samo tako zelo utrujene so.

Velikokrat se izkaže, da so utrujene, ker so nekje globoko čisto pozabile na sebe. Na svoje resnične potrebe, ki že dolgo niso zadovoljene. Ker nimajo časa. Ker otroci zahtevajo svoje. Ker je partner veliko odsoten in so same za vse. Ker so v službi pritiski čedalje večji. Ker so ob koncu dneva preveč utrujene. Ko to traja predolgo, njihov notranji otrok počasi postane žalosten, počuti se zanemarjen, zapuščen, neslišan in se začne oglašati na druge načine. Začnejo se nenavadne bolečine v telesu. Težave z zdravjem. Pojavi se kronična nespečnost. Postajate brezvoljni, zagrenjeni, jezni, zamerljivi, nervozni. Začnete čutiti odpor do stvari, ki ste jih prej radi počeli. Ne čutite več prave strasti, radosti za nič. In se sprašujete "Zakaj?!?"

Zato, ker niso zadovoljene vaše resnične potrebe. Teh pa pogosto niti ne poznate. Ker so bile nekoč že v kali zatrte. In ne, ni nujno, da ste doživeli hudo travmo! Dovolj je že, da, ste še v maminem trebuhu nase prevzeli njene skrbi. Je bil oče veliko odsoten in vi niste bili dovolj pomembni, da bi bil več doma? So vas v šoli zbadali, ker niste bili »narejeni« po splošnih standardih? Je bil vaš brat vedno uspešnejši, sestra pa lepša? So vas zavrnili pri vpisu v želeno šolo, na razgovorih za službo, v ljubezni? So vas skozi svet Hollywooda in reklam, prepričali, da prava ženska/moški zmore vse? So vam skozi vzgojo vcepili, da je treba za vse trdo delati? In seveda, najprej je treba poskrbeti za vse druge, kajne? Toliko programov, ki niso niti naši, niti naravni, smo vsi dobili skozi naše življenje, da nič čudnega, da smo se odtujili od samega sebe. Da se sploh ne poznamo. Da sploh ne vemo, kdo smo in kaj v resnici potrebujemo. In tako globoko smo jih ponotranjili, da je to edino, kar poznamo, edini kompas, ki ga imamo. In mislimo, da tako pač je, da drugače itak ne more biti. Pa je lahko! Lahko je popolnoma drugače, samo drug, pravi, vaš izvorni »program« morate najti, ga aktivirati in začeti živeti po njem. Ta je že v vas, od vedno, samo na plano ga je treba izbezati! Preklopiti morate! Najprej znotraj.

Sposojeno pri Urški Heningman